Arheologija nam lahko pove veliko o naši zgodovini. Pove nam, kako so naši predniki živeli, kaj so ustvarili ali pa zgradili. Veda nam lahko pove o vseh delih življenja naših prednikov, od koliko otrok so imeli, do kakšno hrano so uživali. Veliko krat nam pove tudi, kako so ljudje umrli. To lahko znanstvenikom pomaga odkriti, kaj se je v resnici zgodilo pred več kot tisočimi leti.
Velikokrat je arheologija veda, ki je spregledana zaradi uporabnosti v zelo specifičnih primerih, kot so nova gradnja stavbe ali ceste. Lahko se tudi uporablja pri obnovi in ohranjevanju starejših stavb, vendar to je lahko zelo drago. Obnova recimo nekakšne stare vile ali pa gradu, bi državo ali pa lastnika lahko stalo več milijonov evrov.
Tudi zaradi drage obnove so še danes nekatere ruševine ali pa stare stavbe neobnovljene. Arheologija je proces, ki se začne z raziskavo starih knjig ali pa zapiskov o poglavju, ki nas zanima, na primer, če hočemo poiskati ruševine nekega gradu, ki je obstajal pred več kot 500 leti. Po raziskavi najdemo pravilno lokacijo in jo označimo glede velikosti, ki smo jo raziskali. Nato se začne fizično raziskovanje, ko arheologi previdno odstranjujejo sloj za slojem zemlje iz območja, kjer so ruševine. Ko se najde prvi del ruševine, se počasi okoli tega dela raziščejo še dodatni deli. V primeru, da imamo staro sliko ali pa starodavni gradbeni načrt ruševine, jo lahko poskušamo uskladiti z ruševino, saj samo tako lahko ocenimo velikost same ruševine in se orientiramo ter najdemo še dodatne dele ruševine.
Odvisno od kakovosti ruševin lahko arheologija pomaga ponovno sestaviti dele ruševine nazaj, tako kot so bile pred stotimi leti. Nekateri projekti so tako ponovno ustvarili civilizacije, ki so izumrle več kot petsto let nazaj. Najbolj znani primer tega je Pompeji. Ko je vulkan na območju Pompejev izbruhnil, sta pepel in vulkanska lava prekrila mesto. V tem edinstvenem primeru so bili vse osebe, ki niso bile evakuirane pravočasno, skorja brez hibno ohranjene. Celotno mesto je bilo ohranjeno, kot da bi se čas v tistem trenutku ustavil. Najbolj zanimivo je, da so arheologi po več kot 1900 letih našli predmete in lončarijo v prvotnem stanju. V nekaterih pečeh so tudi našli kruh, ki je ohranil za več kot 1900 let.
Tako so arheologi skoraj brez dvoma raziskali, kako so starodavni Italijani živeli svoje vsakdanje življenje, kaj so počeli vsak dan, kaj so ustvarjali, kakšna posla oziroma panoge so imeli ter kakšen je bil njih način življenja. Arheologija nam lahko z raziskovanjem starodavnih stavb pokaže vse, česar so starodavni Italijani bili zmožni ustvariti.