Ko sem pred leti začel razmišljati o temi ekološko kmetovanje, sem bil najprej precej skeptičen. Tudi pri nas doma smo bili navajeni delati tako, kot se je delalo od nekdaj – malo poškropiš, malo pognojiš in upaš na dober pridelek. Ampak sčasoma sem začel opažati, da zemlja ni več takšna kot nekoč. Tla so postajala utrujena, vreme vedno bolj nepredvidljivo, ljudje pa so začeli vedno bolj spraševati, kaj pravzaprav jedo.
Danes lahko rečem, da je bila odločitev za ekološko kmetovanje ena boljših stvari, ki sem jih naredil. Ni vedno lahko in tudi dela je pogosto več, ampak občutek je drugačen. Veš, da delaš nekaj bolj naravno in bolj pošteno – do zemlje, živali in ljudi.
Pri ekološkem kmetovanju ne gre samo za to, da ne uporabljaš škropiv ali umetnih gnojil. Gre za drugačen način razmišljanja. Zemlji moraš pustiti, da diha in da si sama opomore. Veliko damo na kolobarjenje, domač kompost in naravne načine zaščite rastlin. Seveda pridejo leta, ko je pridelek manjši ali pa vreme vse obrne na glavo, ampak to je del kmetovanja.
Pomembno mi je tudi, kako živijo živali. Pri nas niso zaprte cele dneve v hlevu, ampak imajo prostor in gibanje. Verjamem, da se to pozna tudi pri kakovosti hrane.
Ljudje danes vedno bolj cenijo domače in ekološko pridelano hrano. Veliko kupcev želi vedeti, kdo stoji za izdelkom in kako je bil pridelan. In prav je tako. Mislim, da se počasi vračamo nazaj k bolj preprostemu in naravnemu načinu življenja.
Ekološko kmetovanje ni nobena bližnjica do hitrega zaslužka. Je pa način dela, pri katerem imaš občutek, da delaš nekaj dobrega – ne samo zase, ampak tudi za prihodnje generacije.
Na koncu je najbolj pomembno to, da ostane zemlja rodovitna tudi za naše otroke in vnuke. Narava nam veliko daje, zato je prav, da ji nekaj tudi vrnemo. Ekološko kmetovanje ni popolno, je pa korak v bolj zdravo in odgovorno prihodnost.