V zadnjih desetletjih se je ekološko kmetovanje iz obrobne prakse in za nekatere le nove muhe v kmetijstvu razširilo v središče razprav o prihodnosti hrane, okolja in zdravja ljudi. Nekoč je bilo ključno le vprašanje o količini pridelane hrane, danes pa se je smotrno vprašati o njenem izvoru, načinu pridelave in dolgoročnih posledicah pridelave za naravo. Ekološko kmetovanje zato odpira prostor novim načinom pridelave in skrbi za okolje.
Ekološko kmetovanje – kaj je
V času vse večjih podnebnih sprememb in degradacije tal ter poleg vsega še vse večjih zdravstvenih težav, ki so povezane s prehrano, postaja jasno, da obstoječi sistem prehrane ni brez napak. Ekološko kmetijsko pa je tisto, ki sicer resda ne ponuja hitrih rešitev, nudi pa dolgoročno vizijo ravnovesja med človekom in naravo. Zanimanje zanj zato narašča tako med kmeti, kot med potrošniki.
Gre za sistem pridelave hrane, katerega temelji so naravni procesi, kroženje snovi in spoštovanje naravnih omejitev okolja. Osnovni cilj ni le pridelava hrane temveč tudi ohranjanje rodovitnosti tal, čiste vode, zdravega zraka in biotske raznovrstnosti za prihodnje generacije.
Ekološko kmetovanje zato pri pridelavi ne dovoljuje uporabe sintetičnih pesticidov, herbicidov in umetnih gnojil ter uporabo gensko spremenjenih organizmov. Spodbuja naravne metode, kot so kolobarjenje, kompostiranje, uporaba naravnih gnojil in biološko varstvo rastlin, izredno pomemben steber ekološkega kmetovanja pa je tudi dobrobit živali. Slednje morajo imeti dovolj prostora, možnost gibanja na prostem in krmo, ki je pridelana na ekološki način. Tako se izboljšuje njihovo počutje in kakovost končnih izdelkov.
Z ekološkim kmetovanjem so povezane številne prednosti, ki niso omejene le za pridelavo hrane. Ključna prednost je tudi varovanje okolja ter njegova manjša obremenitev z onesnaževalci. Seveda tudi kakovost hrane ni zanemarljiva kajti ekološki izdelki pogosto vsebujejo manj ostankov pesticidov in so pridelani z večjim poudarkom na naravnih procesih. Upoštevanje smernic ekološkega kmetovanja lahko prispeva k bolj zdravemu okolju v prihodnosti, zato je smiselno zavedanje njegovega pomena.